slovensko| english| deutsch

 
 

LIKOVNA KRITIKA

  1. Anamarija Stibilj Šajn - JAŠKI in RazGLEDNICE - Galerija knjižnice Tolmin (feb.2016)
  2. Matija Plevnik - Recenzija ob razstavi Snovalci podob (2015)
  3. Milena Zlatar - Slike Raz-glednice Stojana Špegla (2014)
  4. Tatjana Pregl Kobe - Nepredvidljive višave sanjskih vizij (2013)
  5. Anamarija Stibilj Šajn, ob razstavi v Galeriji MIK v Ljubljani (2013)
  6. Bojan Čokl - iz kataloga slikarske kolonije Izlake - Zagorje 2012
  7. Goran Milovanoviæ - ob slikarski koloniji Zibika - Tinsko 2012
  8. Tatjana Pregl Kobe, Ob razstavi v Galeriji Jožef Štefan - LJ (oktober 2009)
  9. Boris Gorupič - Savinov likovni salon Žalec (januar 2009)
  10. Tatjana Pregl Kobe - Iz kataloga ob razstavi POETIKA (maj 2008)
  11. prof. Darko SLAVEC, november 2007
  12. Ivan DOBNIK - Sanjsko - magične pokrajine (2007)
  13. Mare Cestnik - Recenzija v reviji "AMPAK" (2007)
  14. mag. Milena Koren Božiček - iz knjige Notranje pokrajine - slike (2007)
  15. Lojze Zavolovšek, akad. slikar (2006)
  16. Benyi Arpad, likovni kritik in akad.slik.
  17. Vlado Sagadin, umetnostni zgodovinar
  18. dr. Cene Avguštin, iz otvoritve razstave v galeriji Pungert v Kranju
  19. Milan Todič, akad.slik.
  20. dr. Mirko Juteršek, iz kataloga Špegel 1998
  21. dr. Mirko Juteršek, iz zloženke ob razstavi v razstavišču Barbara
  22. prof. Darko Slavec, akad.slikar - z razstave v Galeriji Idrija
  23. prof. Darko Slavec, iz kataloga Na prelomu tisočletja

Deli večjih formatov Krajina I. in Krajina II., ki jih je Špegel ustvaril na koloniji v Zibiki, že na prvi pogled preseva izrazito poetičen jezik (sicer je Stojan Špegel med drugimi tudi pesnik).
Po barvni senzibilnosti in hermetični brezčasnosti, v kateri je moč zaznati negibnost narave v sončni pripeki, na prvi pogled spominjajo na mediteranske krajine (pa tudi tihožitja) italijanskega slikarja Giorgija Morandija, le da Špegel predvsem v Krajini II. in Mali krajini (tukaj tudi z barvno paleto) s črno obrobljenimi predmeti krajini svojsko doda ekspresivno noto.
Dodaten simbolni pomen brezčasnosti lahko najdemo tudi v kompozicijski zasnovi dela Krajina I., kjer se s centralno umestitvijo dveh topolov, nagnjenih drug proti drugemu, znajdemo pred sakralnim portalom, ki bi ga lahko povezali z znamenito gotsko cerkvijo sv. Ane na Tinskem, kjer so umetniki ustvarjali. V delu sicer ni zaznati sakralne ikonografije, temveč gre bolj za panteistično čaščenje narave.

Goran Milovanoviæ

© 2007 Stojan Špegel. Vse pravice pridržane. Izvedba