slovensko| english| deutsch

 
 

LIKOVNA KRITIKA

  1. Anamarija Stibilj Šajn - JAŠKI in RazGLEDNICE - Galerija knjižnice Tolmin (feb.2016)
  2. Matija Plevnik - Recenzija ob razstavi Snovalci podob (2015)
  3. Milena Zlatar - Slike Raz-glednice Stojana Špegla (2014)
  4. Tatjana Pregl Kobe - Nepredvidljive višave sanjskih vizij (2013)
  5. Anamarija Stibilj Šajn, ob razstavi v Galeriji MIK v Ljubljani (2013)
  6. Bojan Čokl - iz kataloga slikarske kolonije Izlake - Zagorje 2012
  7. Goran Milovanoviæ - ob slikarski koloniji Zibika - Tinsko 2012
  8. Tatjana Pregl Kobe, Ob razstavi v Galeriji Jožef Štefan - LJ (oktober 2009)
  9. Boris Gorupič - Savinov likovni salon Žalec (januar 2009)
  10. Tatjana Pregl Kobe - Iz kataloga ob razstavi POETIKA (maj 2008)
  11. prof. Darko SLAVEC, november 2007
  12. Ivan DOBNIK - Sanjsko - magične pokrajine (2007)
  13. Mare Cestnik - Recenzija v reviji "AMPAK" (2007)
  14. mag. Milena Koren Božiček - iz knjige Notranje pokrajine - slike (2007)
  15. Lojze Zavolovšek, akad. slikar (2006)
  16. Benyi Arpad, likovni kritik in akad.slik.
  17. Vlado Sagadin, umetnostni zgodovinar
  18. dr. Cene Avguštin, iz otvoritve razstave v galeriji Pungert v Kranju
  19. Milan Todič, akad.slik.
  20. dr. Mirko Juteršek, iz kataloga Špegel 1998
  21. dr. Mirko Juteršek, iz zloženke ob razstavi v razstavišču Barbara
  22. prof. Darko Slavec, akad.slikar - z razstave v Galeriji Idrija
  23. prof. Darko Slavec, iz kataloga Na prelomu tisočletja

Časovno gledano je pot, ki jo je prehodil slikar Stojan Špegel, dokaj kratka. Toda v dobi petih let,
od kar intezivneje slika, je uspel v zgoščeni obliki jasno zarisati možno rast in že tudi doseči
prve uspešne razvojne stopnje njemu vse bolj lastne slikarske usmeritve - v kolorizem. Barva je namreč postala bistvo ter cilj njegove likovne izpovedi. Radoveden in občutljiv za likovno
polpreteklost, in sprejemljiv za marsikaj kar se v tej zvezi dogaja še tudi danes okrog njega, se z
vso potrebno resnostjo ter s poglobljenostjo raziskovalca zaustavlja ob številnih zanj zanimivih
spoznanjih. S pomočjo knjig, in še raje z neposrednih galerijskih ogledov slikarskih mojstrovin,
ali z drugovanja z drugimi umetniki, si prečiščuje pobude, ki jih v odmaknjeni ustvarjalni tišini,
marljivo, in z naravno dano mu doslednostjo, postopno z nizi vedno novih slik tudi realizira.

Čeprav je bistvo Špeglove slikarske ustvarjalne izpovedi, kot rečeno, barva, posveti študijsko
disciplinirani slikar veliko pozornosti tudi risbi, predvsem risbi s svinčnikom. S pomočjo skrbnih krokijev oziroma manjših skic proučuje vsebino in obliko. V številnih primerkih risarsko neposredno zabeleženi sproščenosti, v z grafitom členjenih tonskih vrednotah, razbira slikar žlahtne likovne prvine svojih pravkar nastajajočih velikih slik, ne nazadnje tudi s tem, da z lepljenjem vgrajuje te sličice občasno direktno na slikovno ploskev. Sicer pa si slikar z lepljenjem še drugih materialov, s spreminjanjem in prirejanjem slikarske podlage, pomembno tehnološko širi možnosti barvnega izraza kot bistveno sestavino svojega sedanjega likovnega sporočila.

V svojem študijskem odnosu do izpostavljanja in poudarjanja same snovnosti barve, in s tem povezanih vrednot učinkovanja njenih močno členjenih površin, predstavlja Stojan Špegel svoje slikarstvo vsebolj v abstraktni svet barvnih razpoloženj. Aluzija in spomin na stvarni svet ostajata
slikarju sicer še naprej izhodiščno vodilo in tako, da se iz šabloniziranih dreves še vedno lahko ugotovi, da je upodobljena v tem primeru krajina, v drugem primeru iz obrisov obmorska obala ali v tretjem z bolj geometrijskimi oblikami slikovit motiv z mostom. Čeprav je vsaka slika glede na intenzivnost barv kot tudi glede na učinke njene površinske strukture drugačna, in se torej razlikujejo Špeglova dela tudi po razpoloženskosti barvnih tonov, daje vsem tem slikam določen prepoznaven skupen ton prav barva in nje medsebojno vsklajeni odnos.
Slike Stojana Špegla združujejo v občutju sedanjost s preteklostjo in usmerjajo ustvarjalno misel v še neznano prihodnost tudi s tem, da ohranjajo v barvni poetiki slikarjev individualizem.

dr. Mirko Juteršek

© 2007 Stojan Špegel. Vse pravice pridržane. Izvedba