LIKOVNA KRITIKA

1. Mario Berdič - Industrijski motiv - Maribor 2018
2. Rudarska industrija - Trbovlje nov. 2017
3. Poetika pokrajinskih in industrijskih motivov / Velenje 2017
4. Industrijski motiv / Sežana 2017
5. Anamarija Stibilj Šajn - JAŠKI in RazGLEDNICE - Galerija knjižnice Tolmin (feb.2016)
6. Matija Plevnik - Recenzija ob razstavi Snovalci podob (2015)
7. Milena Zlatar - Slike Raz-glednice Stojana Špegla (2014)
8. Tatjana Pregl Kobe - Nepredvidljive višave sanjskih vizij (2013)
9. Anamarija Stibilj Šajn, ob razstavi v Galeriji MIK v Ljubljani (2013)
10. Bojan Čokl - iz kataloga slikarske kolonije Izlake - Zagorje 2012
11. Goran Milovanoviæ - ob slikarski koloniji Zibika - Tinsko 2012
12. Tatjana Pregl Kobe, Ob razstavi v Galeriji Jožef Štefan - LJ (oktober 2009)
13. Boris Gorupič - Savinov likovni salon Žalec (januar 2009)
14. Tatjana Pregl Kobe - Iz kataloga ob razstavi POETIKA (maj 2008)
15. prof. Darko SLAVEC, november 2007
16. Ivan DOBNIK - Sanjsko - magične pokrajine (2007)
17. Mare Cestnik - Recenzija v reviji "AMPAK" (2007)
18. mag. Milena Koren Božiček - iz knjige Notranje pokrajine - slike (2007)
19. Lojze Zavolovšek, akad. slikar (2006)
20. Benyi Arpad, likovni kritik in akad.slik.
21. Vlado Sagadin, umetnostni zgodovinar
22. dr. Cene Avguštin, iz otvoritve razstave v galeriji Pungert v Kranju
23. Milan Todič, akad.slik.
24. dr. Mirko Juteršek, iz kataloga Špegel 1998
25. dr. Mirko Juteršek, iz zloženke ob razstavi v razstavišču Barbara
26. prof. Darko Slavec, akad.slikar - z razstave v Galeriji Idrija
27. prof. Darko Slavec, iz kataloga Na prelomu tisočletja

Za slikarje, ki izhajajo iz celinskega področja, kot je naša Štajerska je značilno, da uporabljajo povsem določene barve v svojih delih. Zlasti kadar upodabljajo krajino, najdemo v njihovih slikah obilje zelene v najrazličnejših odtenkih. V Špeglovem slikarstvu lahko že dalj časa prepoznamo izrazit odmik od takšnih, sicer nikjer povsem določenih pravil, ki pa jih vendar pogojujejo naravne značilnosti. Zato lahko večino njegovih slik postavimo dosti bližje tisti produkciji avtorjev, ki iščejo inspiracijo v sredozemskih deželah. Zanje je značilno, da v svoja dela vnašajo izraziteje barvne kontraste, zelena, ki je pri naših slikarjih tako pogosta, pa je pri njih nadomeščena z modro. Ko poskušamo najti odgovor na vprašanje, zakaj avtor išče izhodišča za svoja dela v tradiciji, ki ni neposredno vezana z našimi kraji, pač pa primorskim značajem, lahko odgovor najdemo predvsem v njegovem posebnem odkrivanju te pokrajine. Kajti ni edini, ki je v njej našel značilnosti, katere se mu zmeraj znova razkrivajo v novih podrobnostih in jih pretvarja v lasten avtorski likovni slog. Večji del svojega prostega časa namenja prav spoznavanju našega Sredozemlja in njegovega geografskega zaledja. Prav tu lahko najdemo njegov odmik od standardov s katerimi se sicer srečujemo pri naših likovnikih in razvijanje neke posebne likovne predstave, kjer se dopolnjujeta realnost in abstrahirani dodatki v posebno dograjeno vizualno celoto. Ker se v njegovih slikah srečujejo tako različni poudarki, jih gre zato jemati z dodatnim zanimanjem.

Boris Gorupič, likovni kritik