| |||||||||||
LIKOVNA KRITIKA
Za slikarje, ki izhajajo iz celinskega področja, kot je naša Štajerska je značilno, da uporabljajo povsem določene barve v svojih delih. Zlasti kadar upodabljajo krajino, najdemo v njihovih slikah obilje zelene v najrazličnejših odtenkih. V Špeglovem slikarstvu lahko že dalj časa prepoznamo izrazit odmik od takšnih, sicer nikjer povsem določenih pravil, ki pa jih vendar pogojujejo naravne značilnosti. Zato lahko večino njegovih slik postavimo dosti bližje tisti produkciji avtorjev, ki iščejo inspiracijo v sredozemskih deželah. Zanje je značilno, da v svoja dela vnašajo izraziteje barvne kontraste, zelena, ki je pri naših slikarjih tako pogosta, pa je pri njih nadomeščena z modro. Ko poskušamo najti odgovor na vprašanje, zakaj avtor išče izhodišča za svoja dela v tradiciji, ki ni neposredno vezana z našimi kraji, pač pa primorskim značajem, lahko odgovor najdemo predvsem v njegovem posebnem odkrivanju te pokrajine. Kajti ni edini, ki je v njej našel značilnosti, katere se mu zmeraj znova razkrivajo v novih podrobnostih in jih pretvarja v lasten avtorski likovni slog. Večji del svojega prostega časa namenja prav spoznavanju našega Sredozemlja in njegovega geografskega zaledja. Prav tu lahko najdemo njegov odmik od standardov s katerimi se sicer srečujemo pri naših likovnikih in razvijanje neke posebne likovne predstave, kjer se dopolnjujeta realnost in abstrahirani dodatki v posebno dograjeno vizualno celoto. Ker se v njegovih slikah srečujejo tako različni poudarki, jih gre zato jemati z dodatnim zanimanjem. Boris Gorupič, likovni kritik |