LIKOVNA KRITIKA

1. Sara Nuša Golob Grabner - Vznik nihajočih svetov - 2026
2. Tatjana Pregl Kobe - DRHTENJE ČASA
3. Kristina Prah - V vrtovih tišine
4. Mario Berdič Codella - Likovne variacije na iskanje izgubljenega časa
5. Mario Berdič Codella - Iskanje izgubljenega časa
6. Mojca Štuhec - Videti več od naslikanega
7. Matic Veler - V ogledalu - REFLEKSIJA IN ODSEVI - Galerija Velenje
8. Polona Škodič - ...krog, katerega središče je povsod in katerega obsega ni nikjer...
9. Milena Zlatar - INDUSTRIJSKA SUITA STOJANA ŠPEGLA/UMETNIKOV MANIFEST - 2021
10. Tatjana Pregl Kobe, Samo eno srce / Ljubljana 2020
11. Dejan Mehmedovič - Industrijski motiv - GALERIJA INSULA, IZOLA - 31.08.2018 – 20.09.2018
12. Tatjana Pregl Kobe, Poetika industrijskih motivov, Zagorje 2018
13. Anamarija Stibilj Šajn - Rudniški jaški in Industrijski motivi - Nazarje 2018
14. Mario Berdič - Industrijski motiv - Maribor 2018
15. Tatjana Pregl Kobe, Tisoč devetsto štiriinpetdeset, Galerija Krka NM 2018
16. Rudarska industrija - Trbovlje nov. 2017
17. Tatjana Pregl Kobe - Poetika pokrajinskih in industrijskih motivov / Velenje 2017
18. Anamarija Stibilj Šajn, Industrijski motiv / Sežana 2017
19. Anamarija Stibilj Šajn - JAŠKI in RazGLEDNICE - Galerija knjižnice Tolmin (feb.2016)
20. Matija Plevnik - Recenzija ob razstavi Snovalci podob (2015)
21. Milena Zlatar - Slike Raz-glednice Stojana Špegla (2014)
22. Tatjana Pregl Kobe - Nepredvidljive višave sanjskih vizij (2013)
23. Anamarija Stibilj Šajn, ob razstavi v Galeriji MIK v Ljubljani (2013)
24. Bojan Čokl - iz kataloga slikarske kolonije Izlake - Zagorje 2012
25. Goran Milovanovič - ob slikarski koloniji Zibika - Tinsko 2012
26. Tatjana Pregl Kobe, Ob razstavi v Galeriji Jožef Štefan - LJ (oktober 2009)
27. Boris Gorupič - Savinov likovni salon Žalec (januar 2009)
28. Tatjana Pregl Kobe - Iz kataloga ob razstavi POETIKA (maj 2008)
29. prof. Darko SLAVEC, november 2007
30. Ivan DOBNIK - Sanjsko - magične pokrajine (2007)
31. Mare Cestnik - Recenzija v reviji "AMPAK" (2007)
32. mag. Milena Koren Božiček - iz knjige Notranje pokrajine - slike (2007)
33. Lojze Zavolovšek, akad. slikar (2006)
34. Benyi Arpad, likovni kritik in akad.slik.
35. Vlado Sagadin, umetnostni zgodovinar
36. dr. Cene Avguštin, iz otvoritve razstave v galeriji Pungert v Kranju
37. Milan Todič, akad.slik.
38. dr. Mirko Juteršek, iz kataloga Špegel 1998
39. dr. Mirko Juteršek, iz zloženke ob razstavi v razstavišču Barbara
40. prof. Darko Slavec, akad.slikar - z razstave v Galeriji Idrija
41. prof. Darko Slavec, iz kataloga Na prelomu tisočletja

Stojan Špegel predstavlja na svoji prvi samostojni razstavi v okviru DLUM, čigar član je od nedavna, dela iz treh likovnih ciklov, dveh slikarskih v mešani tehniki z naslovoma Industrijski motivi in Jaški ter skulpture iz najdenih predmetov, posvečujoč se po eni strani tematiki nekdanje slave slovenske industrije z neštetimi simboli na eni strani in premogovnikov v prevladujočem rjavem in okrastem zemeljskem koloritu, kjer uporablja tudi "sakralno" zlato barvo, na drugi, združujoč tri sfere: podzemlje, zemeljsko površje in nebo, ne le v fizičnem, marveč tudi v duhovnem pomenu. Slikarski opus Stojana Špegla, ki je diplomiral in magistriral na Visoki šoli za risanje in slikanje v Ljubljani, navezuje na njegovo poklicno dejstvovanje kot vodje Muzeja premogovništva Slovenije in hkrati vodje razstavišča Barbara premogovnika Velenje. Industrijski in rudarski motiviki se na Slovenskem le malokdo posveča, sploh pa na tako podroben in analitičen način kot Stojan Špegel, ki se je sicer idejno, ne pa tudi formalno, navdihoval pri rudarjih Stojana Batiča, z rudnikom v prsih, pri čemer je treba omeniti tudi Špeglova strokovna avtorska spremna besedila, v katerih je čutiti njegovo pesniško žilico, saj je izdal že štiri samostojne zbirke poezij. Ciklus industrijskih motivov brez dvoma kaže konstruktivistični in hkrati nadrealistični nadih, že zaradi malodane kolažno učinkujočih mrežastih kompozicij z "lebdečimi" likovnimi objekti, ki jih umetnik sestavlja v triptihe s prevladujočo navpično orientacijo. Na kromatično bogatih, praviloma žarečih slikovnih površinah se vrstijo industrijski izdelki oziroma simboli vseh obdobij, kot so starinske pečice in štedilniki vse do sodobnih grelnih plošč, razni kotli, nihala, električna vezja, tovarniški dimniki, posode, kolesa itn. Opazimo pa lahko tudi sakralizacijo industrijskega obdobja, torej stvariteljev sodobne civilizacije, saj zasledimo v figuralnih kompozicijah delavce in inženirje s svetniškimi nimbi, križano žensko ipd., nemalo pa je tudi grških križev.
Ciklus jaškov uvaja temnejši zemeljski kolorit bogatih okrastih in rjavih odtenkov, tudi črnin, katerih pigmenti lahko izvirajo celo iz samega premoga, pri čemer sta spodnji tretjini slikovne površine, vključujoč rudniške jaške, bolj pastozno strukturalistično zasnovani, zgornjo tretjino podob pa obsega že omenjena zlata "nebeška" sfera, ki slikam podeljuje status ikone. Najožji pas slikovne površine obsega sfera industrijskih oziroma premogovniških objektov, nameščena med "peklom in nebesi", ki jih je umetnik povzel po resničnih podobah, lahko pa celo zasledimo različne razvojne faze posameznih stavbnih objektov, kot na primer pri jašku Preloge ali Velenje ipd. Za razliko od cikla industrijskih motivov so jaških popolnoma brez prisotnosti človeških figur, točneje rudarjev, saj o njihovi prisotnosti in zgodbah govorijo premogovniki sami.

Mario Berdič