LIKOVNA KRITIKA

1. Mario Berdič - Industrijski motiv - Maribor 2018
2. Rudarska industrija - Trbovlje nov. 2017
3. Poetika pokrajinskih in industrijskih motivov / Velenje 2017
4. Industrijski motiv / Sežana 2017
5. Anamarija Stibilj Šajn - JAŠKI in RazGLEDNICE - Galerija knjižnice Tolmin (feb.2016)
6. Matija Plevnik - Recenzija ob razstavi Snovalci podob (2015)
7. Milena Zlatar - Slike Raz-glednice Stojana Špegla (2014)
8. Tatjana Pregl Kobe - Nepredvidljive višave sanjskih vizij (2013)
9. Anamarija Stibilj Šajn, ob razstavi v Galeriji MIK v Ljubljani (2013)
10. Bojan Čokl - iz kataloga slikarske kolonije Izlake - Zagorje 2012
11. Goran Milovanoviæ - ob slikarski koloniji Zibika - Tinsko 2012
12. Tatjana Pregl Kobe, Ob razstavi v Galeriji Jožef Štefan - LJ (oktober 2009)
13. Boris Gorupič - Savinov likovni salon Žalec (januar 2009)
14. Tatjana Pregl Kobe - Iz kataloga ob razstavi POETIKA (maj 2008)
15. prof. Darko SLAVEC, november 2007
16. Ivan DOBNIK - Sanjsko - magične pokrajine (2007)
17. Mare Cestnik - Recenzija v reviji "AMPAK" (2007)
18. mag. Milena Koren Božiček - iz knjige Notranje pokrajine - slike (2007)
19. Lojze Zavolovšek, akad. slikar (2006)
20. Benyi Arpad, likovni kritik in akad.slik.
21. Vlado Sagadin, umetnostni zgodovinar
22. dr. Cene Avguštin, iz otvoritve razstave v galeriji Pungert v Kranju
23. Milan Todič, akad.slik.
24. dr. Mirko Juteršek, iz kataloga Špegel 1998
25. dr. Mirko Juteršek, iz zloženke ob razstavi v razstavišču Barbara
26. prof. Darko Slavec, akad.slikar - z razstave v Galeriji Idrija
27. prof. Darko Slavec, iz kataloga Na prelomu tisočletja

Stojan Špegel predstavlja na svoji prvi samostojni razstavi v okviru DLUM, čigar član je od nedavna, dela iz treh likovnih ciklov, dveh slikarskih v mešani tehniki z naslovoma Industrijski motivi in Jaški ter skulpture iz najdenih predmetov, posvečujoč se po eni strani tematiki nekdanje slave slovenske industrije z neštetimi simboli na eni strani in premogovnikov v prevladujočem rjavem in okrastem zemeljskem koloritu, kjer uporablja tudi "sakralno" zlato barvo, na drugi, združujoč tri sfere: podzemlje, zemeljsko površje in nebo, ne le v fizičnem, marveč tudi v duhovnem pomenu. Slikarski opus Stojana Špegla, ki je diplomiral in magistriral na Visoki šoli za risanje in slikanje v Ljubljani, navezuje na njegovo poklicno dejstvovanje kot vodje Muzeja premogovništva Slovenije in hkrati vodje razstavišča Barbara premogovnika Velenje. Industrijski in rudarski motiviki se na Slovenskem le malokdo posveča, sploh pa na tako podroben in analitičen način kot Stojan Špegel, ki se je sicer idejno, ne pa tudi formalno, navdihoval pri rudarjih Stojana Batiča, z rudnikom v prsih, pri čemer je treba omeniti tudi Špeglova strokovna avtorska spremna besedila, v katerih je čutiti njegovo pesniško žilico, saj je izdal že štiri samostojne zbirke poezij. Ciklus industrijskih motivov brez dvoma kaže konstruktivistični in hkrati nadrealistični nadih, že zaradi malodane kolažno učinkujočih mrežastih kompozicij z "lebdečimi" likovnimi objekti, ki jih umetnik sestavlja v triptihe s prevladujočo navpično orientacijo. Na kromatično bogatih, praviloma žarečih slikovnih površinah se vrstijo industrijski izdelki oziroma simboli vseh obdobij, kot so starinske pečice in štedilniki vse do sodobnih grelnih plošč, razni kotli, nihala, električna vezja, tovarniški dimniki, posode, kolesa itn. Opazimo pa lahko tudi sakralizacijo industrijskega obdobja, torej stvariteljev sodobne civilizacije, saj zasledimo v figuralnih kompozicijah delavce in inženirje s svetniškimi nimbi, križano žensko ipd., nemalo pa je tudi grških križev.
Ciklus jaškov uvaja temnejši zemeljski kolorit bogatih okrastih in rjavih odtenkov, tudi črnin, katerih pigmenti lahko izvirajo celo iz samega premoga, pri čemer sta spodnji tretjini slikovne površine, vključujoč rudniške jaške, bolj pastozno strukturalistično zasnovani, zgornjo tretjino podob pa obsega že omenjena zlata "nebeška" sfera, ki slikam podeljuje status ikone. Najožji pas slikovne površine obsega sfera industrijskih oziroma premogovniških objektov, nameščena med "peklom in nebesi", ki jih je umetnik povzel po resničnih podobah, lahko pa celo zasledimo različne razvojne faze posameznih stavbnih objektov, kot na primer pri jašku Preloge ali Velenje ipd. Za razliko od cikla industrijskih motivov so jaških popolnoma brez prisotnosti človeških figur, točneje rudarjev, saj o njihovi prisotnosti in zgodbah govorijo premogovniki sami.

Mario Berdič