LIKOVNA KRITIKA

1. Mario Berdič - Industrijski motiv - Maribor 2018
2. Rudarska industrija - Trbovlje nov. 2017
3. Poetika pokrajinskih in industrijskih motivov / Velenje 2017
4. Industrijski motiv / Sežana 2017
5. Anamarija Stibilj Šajn - JAŠKI in RazGLEDNICE - Galerija knjižnice Tolmin (feb.2016)
6. Matija Plevnik - Recenzija ob razstavi Snovalci podob (2015)
7. Milena Zlatar - Slike Raz-glednice Stojana Špegla (2014)
8. Tatjana Pregl Kobe - Nepredvidljive višave sanjskih vizij (2013)
9. Anamarija Stibilj Šajn, ob razstavi v Galeriji MIK v Ljubljani (2013)
10. Bojan Čokl - iz kataloga slikarske kolonije Izlake - Zagorje 2012
11. Goran Milovanoviæ - ob slikarski koloniji Zibika - Tinsko 2012
12. Tatjana Pregl Kobe, Ob razstavi v Galeriji Jožef Štefan - LJ (oktober 2009)
13. Boris Gorupič - Savinov likovni salon Žalec (januar 2009)
14. Tatjana Pregl Kobe - Iz kataloga ob razstavi POETIKA (maj 2008)
15. prof. Darko SLAVEC, november 2007
16. Ivan DOBNIK - Sanjsko - magične pokrajine (2007)
17. Mare Cestnik - Recenzija v reviji "AMPAK" (2007)
18. mag. Milena Koren Božiček - iz knjige Notranje pokrajine - slike (2007)
19. Lojze Zavolovšek, akad. slikar (2006)
20. Benyi Arpad, likovni kritik in akad.slik.
21. Vlado Sagadin, umetnostni zgodovinar
22. dr. Cene Avguštin, iz otvoritve razstave v galeriji Pungert v Kranju
23. Milan Todič, akad.slik.
24. dr. Mirko Juteršek, iz kataloga Špegel 1998
25. dr. Mirko Juteršek, iz zloženke ob razstavi v razstavišču Barbara
26. prof. Darko Slavec, akad.slikar - z razstave v Galeriji Idrija
27. prof. Darko Slavec, iz kataloga Na prelomu tisočletja

Rudarstvo je več kot 200 let sooblikovalo našo industrijsko krajino. Na začetku 21. stoletja rudarstvo kot veja industrije nepreklicno izginja v meglice zgodovine. Pa vendar 200-letna zgodovina pušča za seboj sledove, artefakte, spomenike industrijske dobe.
Prezentacija te minule dobe tako ostaja v domeni družboslovnih znanosti in obenem pomeni neizčrpen vir vizualnih umetnikov.
Eden izmed takšnih skrbnikov rudarske industrijske dediščine je slikar Stojan Špegel. V Novi galeriji Delavskega doma Trbovlje se šaleški slikar predstavlja z dvema sklopoma vizualnih upodobitev rudarske tematike. V sklopu Rudniški jaški avtor upodablja industrijske motive, ki se nanašajo na vse jaške v Sloveniji. Realistično akrilno slikarstvo, nadgrajeno s skoraj tehnično risbo, ustvarja mistično podobo nadrealistične industrijske krajine. Njegove vizualne podobe se na eni strani spogledujejo s strogim realizmom v obliki upodobljenih industrijskih objektov na površju ter na drugi strani s pastelno mehkobo zatemnjene krajine v podzemlju. Realizem v slikarstvu zahteva od avtorja, da tisto, kar vidi, poskuša čim bolj uspešno prenesti iz trodimenzionalnega okolja na dvodimenzionalno ploskev, pri čemer mora biti umetnik izredno natančen, tako pri opazovanju kot pri slikanju. Zaradi vsega tega velja realizem za tehnično najzahtevnejšo smer v klasičnem slikarstvu. Podobe
industrijskih objektov dajejo občutek hladnosti, togosti in so v kontrastu s krajinami, ki dajejo slikam težnost z močnimi barvnimi nanosi ter hkrati mehkobo in toplino. Temeljni likovni poudarki združujejo princip vertikalne in horizontalne smeri v realističnih podobah arhitekture ter se dopolnjujejo z oblikami, ki v toplem barvnem spektru nadgrajujejo globino nadrealističnega, včasih
domišljijskega podzemlja.

Avtor se v sklopu Industrijski motivi oddalji od »renesančnega« slikarstva. Triptihi na platnu predstavljajo različne industrijske motive. Ikonografsko abstraktno akrilno slikarstvo avtor nadgrajuje s kolažem ter s tem vzpostavi čisto in trdno vertikalno in horizontalno orientirano kompozicijo. Na simbolni ravni so upodobitve močno sporočilne, saj govorijo o mogočnosti podzemlja,
po katerem, kot po mitološkem Hadesu, blodijo in rinejo drobne človeške podobe. Slikarjevo delo se napaja in izhaja iz njegove Šaleške doline, nagovarja torej skozi parcialno o splošnem, nekako genetsko implementiranem psihološkem okolju, iz katerega vsi izhajamo. Triptihe avtor ozaljša s kiparskimi kubusi s kovinskimi artefakti, ki s posegom v tridimenzionalni realni prostor vzpostavijo
dialog z gledalcem tukaj in zdaj.

DDT / TNM s to razstavo vzpostavlja stalni stik z najbolj relevantnimi dosežki na področju različnih vizualnih izrazov, ki se dotikajo sintagme kulturna industrijska dediščina.

mag. Špela Pavli Perko in mag. Bogdan Šteh