LIKOVNA KRITIKA

1. Sara Nuša Golob Grabner - Vznik nihajočih svetov - 2026
2. Tatjana Pregl Kobe - DRHTENJE ČASA
3. Kristina Prah - V vrtovih tišine
4. Mario Berdič Codella - Likovne variacije na iskanje izgubljenega časa
5. Mario Berdič Codella - Iskanje izgubljenega časa
6. Mojca Štuhec - Videti več od naslikanega
7. Matic Veler - V ogledalu - REFLEKSIJA IN ODSEVI - Galerija Velenje
8. Polona Škodič - ...krog, katerega središče je povsod in katerega obsega ni nikjer...
9. Milena Zlatar - INDUSTRIJSKA SUITA STOJANA ŠPEGLA/UMETNIKOV MANIFEST - 2021
10. Tatjana Pregl Kobe, Samo eno srce / Ljubljana 2020
11. Dejan Mehmedovič - Industrijski motiv - GALERIJA INSULA, IZOLA - 31.08.2018 – 20.09.2018
12. Tatjana Pregl Kobe, Poetika industrijskih motivov, Zagorje 2018
13. Anamarija Stibilj Šajn - Rudniški jaški in Industrijski motivi - Nazarje 2018
14. Mario Berdič - Industrijski motiv - Maribor 2018
15. Tatjana Pregl Kobe, Tisoč devetsto štiriinpetdeset, Galerija Krka NM 2018
16. Rudarska industrija - Trbovlje nov. 2017
17. Tatjana Pregl Kobe - Poetika pokrajinskih in industrijskih motivov / Velenje 2017
18. Anamarija Stibilj Šajn, Industrijski motiv / Sežana 2017
19. Anamarija Stibilj Šajn - JAŠKI in RazGLEDNICE - Galerija knjižnice Tolmin (feb.2016)
20. Matija Plevnik - Recenzija ob razstavi Snovalci podob (2015)
21. Milena Zlatar - Slike Raz-glednice Stojana Špegla (2014)
22. Tatjana Pregl Kobe - Nepredvidljive višave sanjskih vizij (2013)
23. Anamarija Stibilj Šajn, ob razstavi v Galeriji MIK v Ljubljani (2013)
24. Bojan Čokl - iz kataloga slikarske kolonije Izlake - Zagorje 2012
25. Goran Milovanovič - ob slikarski koloniji Zibika - Tinsko 2012
26. Tatjana Pregl Kobe, Ob razstavi v Galeriji Jožef Štefan - LJ (oktober 2009)
27. Boris Gorupič - Savinov likovni salon Žalec (januar 2009)
28. Tatjana Pregl Kobe - Iz kataloga ob razstavi POETIKA (maj 2008)
29. prof. Darko SLAVEC, november 2007
30. Ivan DOBNIK - Sanjsko - magične pokrajine (2007)
31. Mare Cestnik - Recenzija v reviji "AMPAK" (2007)
32. mag. Milena Koren Božiček - iz knjige Notranje pokrajine - slike (2007)
33. Lojze Zavolovšek, akad. slikar (2006)
34. Benyi Arpad, likovni kritik in akad.slik.
35. Vlado Sagadin, umetnostni zgodovinar
36. dr. Cene Avguštin, iz otvoritve razstave v galeriji Pungert v Kranju
37. Milan Todič, akad.slik.
38. dr. Mirko Juteršek, iz kataloga Špegel 1998
39. dr. Mirko Juteršek, iz zloženke ob razstavi v razstavišču Barbara
40. prof. Darko Slavec, akad.slikar - z razstave v Galeriji Idrija
41. prof. Darko Slavec, iz kataloga Na prelomu tisočletja

Vedno znova lahko ugotavljamo, da temelji že od nekdaj zelo barvito in toplo občuteno slikarstvo Stojana Špegla na opazovanju resničnega sveta. Pri tem se slikar z deformiranjem hote spogleduje z abstrakcijo. Povezanost slik v vsebinsko zaključene cikluse omogoča prijetno branje oblik, katerih izhodišče in zaključek je osebno doživeta, na modernizem 20. stoletja oprta ekspresivno stilizirana krajina.

Z drugimi besedami: slikar Stojan Špegel je izrazit kolorist, pri čemer je vse njegovo čustveno predajanje slikanju krajine izraženo z barvo. Toda v barvo ujeta krajina razkriva v svoji urejenosti tudi vidno slikarjevo nagnjenje k preudarnosti in racionalizmu. Svojega umetniškega videnja slikar ne uresničuje z izgrajevanjem ene same, nosilne slike, čeprav se temu s svojim načinom snovanja slik do neke stopnje močno približuje. Toda čeprav slikar ne obdeluje enega samega motiva in ne dela študij zanj, njegovo nizanje krajinskih slik, raziskujoče spreminjanje in izpeljevanje določenih oblik in z njimi povezani študij komponiranja z barvo, vzpostavlja v njegovem slikarstvu podobnost in z njo prepoznavno kontinuiteto, ki napeljuje gledalca k iskanju nekakšne skupne izhodiščne krajine.

Stojan Špegel posega v svojem slikarskem postopku zanimivega spreminjanja krajinskega motiva v bistvu, morda nehote, nazaj k svojemu izhodiščnemu – fantazijskemu motivu. Tako kot so pri klasičnem pristopu pripravljalna dela za načrtovano končno sliko samostojen in živ del neke celote, tako delujejo tudi slike Stojana Špegla iz niza njegovih krajin kot zaključeni samostojni slikarski dosežki. Tudi pri variranju človeške figure ohranja slikar prepoznavnost svojega izhodiščnega modela, pri čemer imajo pogosto močno stilizirane (bolj ali manj gole) postave očitnejši namišljeni simbolni pomen.

S svojim načrtovano usmerjenim krajinskim slikarstvom se Stojan Špegel z discipliniranim načinom razvijanja lastne slikarske vizije vse bolj obetavno osvobaja od že desetletja trajajoče ustaljenosti sodobne likovne sheme na Slovenskem. Glede na vse večjo odprtost slikarju ne bo težko držati koraka z živo sedanjostjo, z izvirnejšimi umetniškimi trendi, ki predstavljajo mlade in zato šele prodirajo v svetu in pri nas med nas.

dr. Mirko Juteršek