Stojan Špegel

slovensko| english| deutsch

LIKOVNA KRITIKA

Ne malo presenečen obstane človek pred impresivnimi slikarskimi deli Stojana Špegla iz več razlogov. Izžarevajo namreč veliko barvne energije, figuralne in kompozicijske dinamike, večplastnosti in transparentnosti, kot tudi izpovedne zgoščenine, razigranosti, svežine in estetske dovršenosti. Nekaj nenavadnega je v njih, nekaj magičnega, kar privlači pogled in ga zlahka ne izpusti.
Izbor razstavljenih del iz zadnjega ciklusa odstira nova obzorja pod skupnim naslovom »…krog, katerega središče je povsod in katerega obsega ni nikjer ...«. V izčiščeni likovni poetiki nas avtor vodi v plasti prostorov brezčasja, ki so ujeti nekje med resničnostjo in sanjami. Bogat kolorit in figuralna slikovitost je njegov imaginarij, je odsev čustev, premišljevanja in hotenja, igrivost oblik pa večna želja po odkrivanju in sestavljanju elementov v energijsko harmonično celoto. Vodilna oblika oziroma motiv kroga ima močno simbolno konotacijo. Krog je kot osnovna oblika večna skrivnost in je neskončen navdih tudi umetnikom. Je tudi simbol psihe, prikazane v njeni celovitosti, saj so v krogu uravnotežena vsa nasprotja. V krogu, ki je vseprisoten v našem univerzumu, se ponovno spomnimo, kdo smo in od kod prihajamo. V njem se kreira novo in obudi staro, že pozabljeno. Krog povezuje energije v Eno. Krogi se na pričujočih slikah pojavljajo bodisi kot krogi sami ali kot njihove izpeljanke. Dela večjih formatov so nastala v mešani tehniki (akril, oljni pastel, barvni svinčniki) na papir oziroma na leseno podlago.
Podobe, liki in prizori, ki se porajajo v teh magičnih kompozicijah, povezujejo preteklost s sedanjostjo in prihodnostjo. To je zgodba o nenehnem nastajanju in minevanju neločljivo povezane celote, kot žive materije in večno navdihujoče sile, ki iz kroga v krog poganja in osmišljuje življenje. Mnogoštevilni detajli, barve in fragmenti simbolizirajo lastna opazovanja in iskanja, s katerimi avtor sestavlja širšo podobo doživljanja svojega življenja in prispodobo skupnega sveta. Sike sprožajo vrsto asociativnih stanj, konstelacij neznanega v znanem ali obratno. Prepušča, da nas same vodijo naprej v plasti pogleda, v presevanja in odkrivanja globin. V svojih stvaritvah išče vedno nova obzorja, izzive in eksperiment, optično-likovne in izrazne možnosti. Z učinkovitim stopnjevanjem dosega samodejno prehajanje ostrine v mehkobo, liričnosti v dramatičnost, impresije v ekspresijo in slednjič v abstrakcijo. V metafizično večplastnost zarisuje pariške utrinke in spomine. Kot močan dotik veličastja katedral ustvarja iluzije in refleksije. Zdi se, kot bi nam odpiral poglede skozi okna, v čarobne krogle in skrivnostne svetlobe starih vitražev.
Zato ne moremo postavljati meja med resničnim in izmišljenim, saj so prehodi pravzaprav zabrisani. Na svojstven način mu je uspelo ujeti fluid utripajočega sveta in življenja, ki se poraja v sedimentih globin in daljnih prostranstev, med vidim in nevidnim, med končnim in nedokončnim, med zapiranjem in razpiranjem, med tostran in onkraj …
Obsežen ustvarjalni kot tudi odmevni opus vsestranskega umetnika in slikarja Stojana Špegla je izjemen v več pomenih. Skozi mnoge cikluse del, ki se odvijajo že polna tri desetletja, je zaobjel široko pripovedno področje. Tudi to pot je v svojih delih postregel z ikonografijo, ki jo je treba šele odkrivati in prepoznavati, saj le-ta učinkujejo na moč sugestivno. Vsekakor pa bo razvoj tega zadnjega ciklusa prinesel še kakšno zanimivost in nove poglede na omenjeni motiv.

Polona Škodič