LIKOVNA KRITIKA

1. Sara Nuša Golob Grabner - Vznik nihajočih svetov - 2026
2. Tatjana Pregl Kobe - DRHTENJE ČASA
3. Kristina Prah - V vrtovih tišine
4. Mario Berdič Codella - Likovne variacije na iskanje izgubljenega časa
5. Mario Berdič Codella - Iskanje izgubljenega časa
6. Mojca Štuhec - Videti več od naslikanega
7. Matic Veler - V ogledalu - REFLEKSIJA IN ODSEVI - Galerija Velenje
8. Polona Škodič - ...krog, katerega središče je povsod in katerega obsega ni nikjer...
9. Milena Zlatar - INDUSTRIJSKA SUITA STOJANA ŠPEGLA/UMETNIKOV MANIFEST - 2021
10. Tatjana Pregl Kobe, Samo eno srce / Ljubljana 2020
11. Dejan Mehmedovič - Industrijski motiv - GALERIJA INSULA, IZOLA - 31.08.2018 – 20.09.2018
12. Tatjana Pregl Kobe, Poetika industrijskih motivov, Zagorje 2018
13. Anamarija Stibilj Šajn - Rudniški jaški in Industrijski motivi - Nazarje 2018
14. Mario Berdič - Industrijski motiv - Maribor 2018
15. Tatjana Pregl Kobe, Tisoč devetsto štiriinpetdeset, Galerija Krka NM 2018
16. Rudarska industrija - Trbovlje nov. 2017
17. Tatjana Pregl Kobe - Poetika pokrajinskih in industrijskih motivov / Velenje 2017
18. Anamarija Stibilj Šajn, Industrijski motiv / Sežana 2017
19. Anamarija Stibilj Šajn - JAŠKI in RazGLEDNICE - Galerija knjižnice Tolmin (feb.2016)
20. Matija Plevnik - Recenzija ob razstavi Snovalci podob (2015)
21. Milena Zlatar - Slike Raz-glednice Stojana Špegla (2014)
22. Tatjana Pregl Kobe - Nepredvidljive višave sanjskih vizij (2013)
23. Anamarija Stibilj Šajn, ob razstavi v Galeriji MIK v Ljubljani (2013)
24. Bojan Čokl - iz kataloga slikarske kolonije Izlake - Zagorje 2012
25. Goran Milovanovič - ob slikarski koloniji Zibika - Tinsko 2012
26. Tatjana Pregl Kobe, Ob razstavi v Galeriji Jožef Štefan - LJ (oktober 2009)
27. Boris Gorupič - Savinov likovni salon Žalec (januar 2009)
28. Tatjana Pregl Kobe - Iz kataloga ob razstavi POETIKA (maj 2008)
29. prof. Darko SLAVEC, november 2007
30. Ivan DOBNIK - Sanjsko - magične pokrajine (2007)
31. Mare Cestnik - Recenzija v reviji "AMPAK" (2007)
32. mag. Milena Koren Božiček - iz knjige Notranje pokrajine - slike (2007)
33. Lojze Zavolovšek, akad. slikar (2006)
34. Benyi Arpad, likovni kritik in akad.slik.
35. Vlado Sagadin, umetnostni zgodovinar
36. dr. Cene Avguštin, iz otvoritve razstave v galeriji Pungert v Kranju
37. Milan Todič, akad.slik.
38. dr. Mirko Juteršek, iz kataloga Špegel 1998
39. dr. Mirko Juteršek, iz zloženke ob razstavi v razstavišču Barbara
40. prof. Darko Slavec, akad.slikar - z razstave v Galeriji Idrija
41. prof. Darko Slavec, iz kataloga Na prelomu tisočletja

Stojan Špegel je slikar, umetnik, ki vodi in skrbi za Muzej premogovništva v Velenju, zato je tematika, ki jo razvija pod okriljem svojega umetniškega poslanstva pričakovano in utemeljeno napeljana na področje tehnično operativnih vsebin. Vendar podoba, ki jo Špegel razvija in je tokrat v ciklu Industrijskih motivov prestavlja v Izoli s tem ni omejena, saj se vsekakor nadaljuje v vsebinsko »razpravo« širokega polja. Avtor je izvedbeno odprt. Dela pred nami so izgotovljena v smislu slikarskih izdelkov, ki pa jih umetnik ponekod razširi v objekte ali celo ambientalno razporejene galerijske artefakte. Omenjene motivične reference sicer izpolnjujejo določeno vsebinsko usmeritev vendar se vizualno polje, ki nastaja v nekakšni konstruktivistični formi slikovnega ekrana naslanja na optični učinek. Artikulirano sosledje in kompozicijska namestitev likovnih elementov, ki jih tvori barvna osnova, predvsem pa zanimiv figuralni nabor, ustvarja sporočilnost razumevanja ali bolje doživetja prostora in časa. Historični aspekt, ki se opira na določeno ikonografijo, je tu izražen v konceptu vizualne umetnosti, ki je vsekakor utemeljena povezava z racionalno komponento predstavitve vsebine. V osnovi je tu idejna opredelitev človekove aktivnosti v soočenju z realnostjo. Na primer premikanje, gibanje telesa je lahko ples, tek človeka, lahko je to premikanje urinega nihala ali obračanje osi motorja, turbine. Morda avtor opominja na človeka in njegov izdelek v katerem zagovarja idealnost ustvarjenih razmerij. Vsekakor je paradoks funkcionalnega v lepoti. Estetika dinamike je ujeta v razmerja matematične resnice, ki ima korenine v objektivnosti narave. Človekovo zavedanje idealnosti razmerij sega v daleč v zgodovino. Tu prednjači matematika. Italijanski trgovec in popotnik, predvsem pa matematik Leonardo Fibonacci je že v začetku 13. stoletju zapisal zaporedje števil, ki opredeljuje zlatorezni odnos, torej modul realnosti narave. Matematični model se zastavlja kot osnova pri napredku človeškega razumevanja sveta. V renesansi postane znanost skoraj paradigma, v razsvetljenstvu pa razvojno projekt, ki v post industrijskem 20. stoletju kolapsira v sodobno proizvodnjo in potrošnjo.
Lahko bi rekli, da so Špeglove podobe nekakšne ikone. Vsekakor podobe, ki pripovedujejo skozi simbole. Prepletenost vizualnih citatov v njih ustvarja razvejano vzporedno pripoved, ki iz posamičnega ujame v celoti popolnost. Končno v neskončnem, splošno v posamičnem
je polifonija usklajena v harmonijo, ki nam jo Špegel v svojem delu inventivno nastavlja.

Dejan Mehmedovič