LIKOVNA KRITIKA

1. Sara Nuša Golob Grabner - Vznik nihajočih svetov - 2026
2. Tatjana Pregl Kobe - DRHTENJE ČASA
3. Kristina Prah - V vrtovih tišine
4. Mario Berdič Codella - Likovne variacije na iskanje izgubljenega časa
5. Mario Berdič Codella - Iskanje izgubljenega časa
6. Mojca Štuhec - Videti več od naslikanega
7. Matic Veler - V ogledalu - REFLEKSIJA IN ODSEVI - Galerija Velenje
8. Polona Škodič - ...krog, katerega središče je povsod in katerega obsega ni nikjer...
9. Milena Zlatar - INDUSTRIJSKA SUITA STOJANA ŠPEGLA/UMETNIKOV MANIFEST - 2021
10. Tatjana Pregl Kobe, Samo eno srce / Ljubljana 2020
11. Dejan Mehmedovič - Industrijski motiv - GALERIJA INSULA, IZOLA - 31.08.2018 – 20.09.2018
12. Tatjana Pregl Kobe, Poetika industrijskih motivov, Zagorje 2018
13. Anamarija Stibilj Šajn - Rudniški jaški in Industrijski motivi - Nazarje 2018
14. Mario Berdič - Industrijski motiv - Maribor 2018
15. Tatjana Pregl Kobe, Tisoč devetsto štiriinpetdeset, Galerija Krka NM 2018
16. Rudarska industrija - Trbovlje nov. 2017
17. Tatjana Pregl Kobe - Poetika pokrajinskih in industrijskih motivov / Velenje 2017
18. Anamarija Stibilj Šajn, Industrijski motiv / Sežana 2017
19. Anamarija Stibilj Šajn - JAŠKI in RazGLEDNICE - Galerija knjižnice Tolmin (feb.2016)
20. Matija Plevnik - Recenzija ob razstavi Snovalci podob (2015)
21. Milena Zlatar - Slike Raz-glednice Stojana Špegla (2014)
22. Tatjana Pregl Kobe - Nepredvidljive višave sanjskih vizij (2013)
23. Anamarija Stibilj Šajn, ob razstavi v Galeriji MIK v Ljubljani (2013)
24. Bojan Čokl - iz kataloga slikarske kolonije Izlake - Zagorje 2012
25. Goran Milovanovič - ob slikarski koloniji Zibika - Tinsko 2012
26. Tatjana Pregl Kobe, Ob razstavi v Galeriji Jožef Štefan - LJ (oktober 2009)
27. Boris Gorupič - Savinov likovni salon Žalec (januar 2009)
28. Tatjana Pregl Kobe - Iz kataloga ob razstavi POETIKA (maj 2008)
29. prof. Darko SLAVEC, november 2007
30. Ivan DOBNIK - Sanjsko - magične pokrajine (2007)
31. Mare Cestnik - Recenzija v reviji "AMPAK" (2007)
32. mag. Milena Koren Božiček - iz knjige Notranje pokrajine - slike (2007)
33. Lojze Zavolovšek, akad. slikar (2006)
34. Benyi Arpad, likovni kritik in akad.slik.
35. Vlado Sagadin, umetnostni zgodovinar
36. dr. Cene Avguštin, iz otvoritve razstave v galeriji Pungert v Kranju
37. Milan Todič, akad.slik.
38. dr. Mirko Juteršek, iz kataloga Špegel 1998
39. dr. Mirko Juteršek, iz zloženke ob razstavi v razstavišču Barbara
40. prof. Darko Slavec, akad.slikar - z razstave v Galeriji Idrija
41. prof. Darko Slavec, iz kataloga Na prelomu tisočletja

Stojan Špegel, diplomirani slikar in magister likovnih umetnosti, pa tudi skrbnik in vodja Muzeja premogovništva Slovenije v Velenju, je cikel razgledovanj po krajini razširil z novim ustvarjalnim potencialom, ki ga predstavljajo Rudniški jaški in Industrijski motivi.

Najprej se je posvetil Rudniškim jaškom, tako iz domačega kot širšega slovenskega prostora. V zavezujočem odnosu do vizualne stvarnosti, ki temelji na trdni, jasni, eksaktni in tehnično dovršeni risbi, je prevzel tudi vlogo njihovega dokumentarista. Čeprav je osrednje zanimanje namenil jaškom, pa se vertikalno orientirane kompozicije spreminjajo v simbolno večplasten dialog med podzemljem in nebom. Avtor v spodnjih obzorjih razkriva svoja globoka duhovna in čustvena občutja, svoje družbene poglede in doživetja ter ji polaga v materialno snovnost barve in kolažnih aplikacij. Nato pa iz temačnega, »premogovniško« obarvanega podzemlja pogled usmeri v nebo. Tu uresniči povsem drugačen ustvarjalni princip, s katerim se posveti barvni čistosti in njeni svetlobni prežarjenosti, ki se približuje božanskemu sijaju zlata.

V ciklu Industrijski motivi postane likovni konstruktor elementov in simbolov sodobne industrijske produkcije. Z oblikovno in barvno dovršenostjo dosega njihovo resničnost, z interakcijami med njimi pa razkriva težnje v nadrealistični smeri. Protagonisti, dvignjeni iz konteksta vsakdanjosti, so najrazličnejši ready-made predmeti, a avtor pogleda tudi v notranjost, v elektronska vezja naprav. Svoje mesto nameni nosilcem visokega tehnološkega razvoja, inženirskemu kadru s svetniškimi nimbi in križanim ženskim figuram, pa simbolom kroga in grškega križa. Njihovi ambienti so barvno intenzivne, monokromne ploskve, ki trodelno razparcelirajo posamezno slikovno polje. Koncept ga nato vodi še naprej, v triptihalne povezave slik, s katerimi dosega popolnost in vzvišenost ter dodatno vzpostavi sakralizacijo. Tako lahko njegove stvaritve pojmujemo kot večdelne krilne oltarje, na katere s konvencionalnimi likovnimi izrazili, pa tudi ob podpori digitalne tehnologije, polaga življenje človeka; preteklosti, sedanjosti in prihodnosti.

Anamarija Stibilj Šajn