LIKOVNA KRITIKA

1. Sara Nuša Golob Grabner - Vznik nihajočih svetov - 2026
2. Tatjana Pregl Kobe - DRHTENJE ČASA
3. Kristina Prah - V vrtovih tišine
4. Mario Berdič Codella - Likovne variacije na iskanje izgubljenega časa
5. Mario Berdič Codella - Iskanje izgubljenega časa
6. Mojca Štuhec - Videti več od naslikanega
7. Matic Veler - V ogledalu - REFLEKSIJA IN ODSEVI - Galerija Velenje
8. Polona Škodič - ...krog, katerega središče je povsod in katerega obsega ni nikjer...
9. Milena Zlatar - INDUSTRIJSKA SUITA STOJANA ŠPEGLA/UMETNIKOV MANIFEST - 2021
10. Tatjana Pregl Kobe, Samo eno srce / Ljubljana 2020
11. Dejan Mehmedovič - Industrijski motiv - GALERIJA INSULA, IZOLA - 31.08.2018 – 20.09.2018
12. Tatjana Pregl Kobe, Poetika industrijskih motivov, Zagorje 2018
13. Anamarija Stibilj Šajn - Rudniški jaški in Industrijski motivi - Nazarje 2018
14. Mario Berdič - Industrijski motiv - Maribor 2018
15. Tatjana Pregl Kobe, Tisoč devetsto štiriinpetdeset, Galerija Krka NM 2018
16. Rudarska industrija - Trbovlje nov. 2017
17. Tatjana Pregl Kobe - Poetika pokrajinskih in industrijskih motivov / Velenje 2017
18. Anamarija Stibilj Šajn, Industrijski motiv / Sežana 2017
19. Anamarija Stibilj Šajn - JAŠKI in RazGLEDNICE - Galerija knjižnice Tolmin (feb.2016)
20. Matija Plevnik - Recenzija ob razstavi Snovalci podob (2015)
21. Milena Zlatar - Slike Raz-glednice Stojana Špegla (2014)
22. Tatjana Pregl Kobe - Nepredvidljive višave sanjskih vizij (2013)
23. Anamarija Stibilj Šajn, ob razstavi v Galeriji MIK v Ljubljani (2013)
24. Bojan Čokl - iz kataloga slikarske kolonije Izlake - Zagorje 2012
25. Goran Milovanovič - ob slikarski koloniji Zibika - Tinsko 2012
26. Tatjana Pregl Kobe, Ob razstavi v Galeriji Jožef Štefan - LJ (oktober 2009)
27. Boris Gorupič - Savinov likovni salon Žalec (januar 2009)
28. Tatjana Pregl Kobe - Iz kataloga ob razstavi POETIKA (maj 2008)
29. prof. Darko SLAVEC, november 2007
30. Ivan DOBNIK - Sanjsko - magične pokrajine (2007)
31. Mare Cestnik - Recenzija v reviji "AMPAK" (2007)
32. mag. Milena Koren Božiček - iz knjige Notranje pokrajine - slike (2007)
33. Lojze Zavolovšek, akad. slikar (2006)
34. Benyi Arpad, likovni kritik in akad.slik.
35. Vlado Sagadin, umetnostni zgodovinar
36. dr. Cene Avguštin, iz otvoritve razstave v galeriji Pungert v Kranju
37. Milan Todič, akad.slik.
38. dr. Mirko Juteršek, iz kataloga Špegel 1998
39. dr. Mirko Juteršek, iz zloženke ob razstavi v razstavišču Barbara
40. prof. Darko Slavec, akad.slikar - z razstave v Galeriji Idrija
41. prof. Darko Slavec, iz kataloga Na prelomu tisočletja

Stojan Špegel predstavlja na najnovejši razstavi z naslovom Varijacije na Iskanje izgubljenega časa popolnoma nov, vzporedni, nadrealistično navdihnjen slikarski opus, ki sestoji iz nenavadnih trikrilnih nosilcev, združenih s tečaji, ki se dajo za-preti, kot pri oltarnih triptihih, ki za delavniškim obrazom skrivajo praznični obraz v obliki retabla. Tokratni cikel je močno navezan na umetnikova večkratna študijska bivanja v Parizu, zato lahko na slikovnih površinah odkrivamo detajle njemu ljube inženirske arhitekture, kot je bila predstavljena na salonu leta 1898 v istem mestu s poudarkom na Eifelovem stolpiu, Galeriji strojev in drugih stavb, kot so Grand Pala-is, Gare du Nord, Musée d’Orsay (z dvema urama) idr. V svoje kompozicije je ume-stil tudi prizore nadgrajenih industrijskih motivov, geometrijskih abstrakcij krožnih oblik in izpeljav trikotnika, širokopoteznih organskih abstrakcij, tu in tam pa lahko naletimo na kakšnega popotnika skozi vesolje in čas, ki povezuje preteklost, seda-njost in prihodnost v en sam časovno-prostorski kontinuum. Zunanja, dvodelna “de-lavniška” tabla je po navadi monokromatska s kontrastno obarvanim krogom, ki je razdeljen po sredini, saj se po polovici (diptih) odpira kot vrata ali okno, in se zdi, kot bi za seboj skrival fantastično, večdimenzionalno vsemirje, ki pa je vse kaj dru-ga kot to. Dejansko gre za ustvarjalno vse-nemirje. Ko opazovalec zagleda “praz-nični” triptih je popolnoma presenečen, saj ima občutek, da je zašel v znanst veno-fantastično dogajanje, kjer se prepletajo krožni planeti, sonca, osončja z detajli in-ženirske arhitekture, ki so lahko tudi krožni ali pa so ostrokotni in trikotni, vključno z dinamičnimi, diagonalnimi premicami, ki drvijo v neskončnost in se morda tam se-kajo. Preplet kozmosa in francoske inženirske arhitekture dopolnjujejo že omenjeni prizori industrijskih motivov, točneje vedut tovarn in rudnikov, ki jih je umetnik že ustvarjal v preteklosti, vendar imajo tokrat drugačen pomen, saj predstavljajo bis-tven, sestaven del ustvarjalnega človeškega uma, ki izvira iz temeljev vesolja, tako kot narava, ki se na slikovnih površinah tudi lahko občasno pojavlja, v vsej svoji abstraktno asociativni, barvni bujnosti. Pogosto učinkujejo Špeglove, neredko vr-tinčaste likovne kompozicije sinestetično, kot bi se oblike in barve sinergično pre-pletale z glasbo kozmičnih vibracij, iz katerih naj bi, po teoriji kozmičnih strun, sestojalo celotno večdimenzionalno vesolje. Poleg učinka vibriranja in kristalinične-ga, na kaleidoskop spominjajočega žarjenja, v kompozicijah pogosto srečamo rit-miziranje likovnih objektov, navezujoč na umetnikovo ljubezen do glasbe, zanimivo pa je, da se Stojan Špegel aktivno ukvarja tudi s poezijo. Od tod lahko srečamo v njegovih likovnih delih kriptografsko navezovanje na izbrana literarna dela, tudi na lastno poezijo. V pričujočem predstavljenem ciklu gre tako očitno za sintezo in hkrati vrhunec vseh umetniških prizadevanj Stojana Špegla, ki nas vabi k prostemu skoku v vrtinec njegovih sinestetičnih kompozicij, ali kot bi dejal Marcel Proust, v iskanje izgubljenega časa.

Mario Berdič Codella - Galerija UKM